Open post

Psi in preobčutljivost na hrano 2.del

In kako ukrepati s prehrano psa?

Prehranski načrt je ključnega pomena.

Pri psih, ki jih lastniki prehranjujejo s komercialno hrano, se težave s preobčutljivostjo na hrano pojavljajo pogosteje. Razlog za to je lahko v tem, da se med procesom priprave komercialnih prehranskih izdelkov lastnosti sestavin spremenijo, s tem pa se zviša njihova alergenost. Za uspešno ugotavljanje težav s preobčutljivostjo na hrano, je priporočljivo, da poleg ustrezne veterinarske oskrbe, preidemo na hranjenje psa z doma pripravljeno hrano in s strokovno pomočjo izdelamo prehranski načrt. Sestavo obrokov prilagodimo potrebam posameznega psa, ki jih v odvisnosti od odziva nanje ustrezno prilagajamo.  

Kaj izbrati: komercialno ali doma pripravljeno hrano?

Za pse s kožnimi težavami so komercialne dietne hrane praviloma sestavljene iz ene vrste mesa, čeprav je lahko prav ta vrsta vzrok za preobčutljivost psov na to sestavino. Poleg tega so na deklaracijah komercialnih dietnih izdelkov največkrat navedene le osnovne sestavine, dejansko pa hrana vsebuje več virov beljakovin in ogljikovih hidratov, zato so številni psi lahko preobčutljivi na te mešanice tudi iz tega razloga. Izjema so registrirani veterinarski dietni proizvodi, namenjeni psom z določenimi diagnozami in se praviloma prodajajo le v veterinarskih ambulantah.

Veterinarski dietni izdelki za razliko od komercialnih, ki največkrat vsebujejo le eno vrsto mesa, vsebujejo ribje ali puranje meso, jagnjetino, divjačino, ovsene kosmiče, ječmen, lan, lucerno in krompir. Komercialne diete namenjene psom s preobčutljivostjo na hrano so proizvedene s postopkom hidrolize, s katero se beljakovine razbije na manjše delce, z zaužitjem teh pa naj bi se posledice preobčutljivosti odpravil. Vendar pa so analize teh izdelkov pokazale, da v nobeni t.i. hipoalergeni komercialni dieti molekule beljakovin niso bile razbite v taki meri, da bi bile posledice odpravljen. Hipoalergeni komercialni prehranski izdelki torej niso zagotovilo za odpravo težav.

Poleg beljakovin so lahko vzrok preobčutljivosti na hrano aditivi in konzervansi, ki jih ne glede na njihovo sestavo vsebujejo komercialni prehranski izdelki.

V primeru, ko se zdravstvene težave ne morejo odpraviti niti z veterinarsko dieto, je najprimerneje preiti na doma pripravljene dietne obroke. Za doma pripravljeno hrano je potrebno izdelati prehranski načrt in sestavo obrokov ustrezno uravnotežiti, iz njih pa izločiti vsa živila, ki so potencialni povzročitelji neželenih reakcij. Seveda lahko gre tudi za skupek več dejavnikov, ki v kombinaciji vplivajo na zdravje in dobro počutje psa.

Ugotavljanje preobčutljivosti na hrano na podlagi sestave obrokov

Ugotavljanje vzroka omenjenih težav poteka v dveh fazah. Trajanje posamezne faze je od primera do primera različno. Ker gre za sestavo in hranjenje klinične diete moramo biti pri izvajanju posamezne faze dosledni, zapisovati si moramo vsako spremembo, ki jo pri tem zaznamo. Priporočljivo je tudi redno spremljanje teže psa.

Prva faza je t.i. eliminacijska ali izključevalna dieta, ki traja od šest do osem tednov. Pred sestavo eliminacijske diete je potrebno zbrati čim več podatkov o dosedanji prehrani živali. Poleg osnovnega obroka je potrebno upoštevati tudi vse dodatke in priboljške, ki jih lastnik daje psu redno ali občasno - piškoti in drugi priboljški, oreščki, žvečilne kosti, jajca, mlečni izdelki ipd. Tudi če je pes alergene užival v majhnih količinah, jih ne smemo zanemariti, saj lahko te sestavine že v majhnih količinah povzročajo težave.

 

Dieto za psa sestavimo na osnovi posveta pri izbranem veterinarju in analize zbranih podatkov o zgodovini hranjenja. V eliminacijsko dieto vključimo vir beljakovin in vir ogljikovih hidratov, ki jih pes do tedaj še ni zaužil. V času izvajanja prehranjevanja s prvo dieto, ki naj traja med 10 do 13 tednov, naj se psu ponudi destilirana ali vsaj neklorirana voda. Tudi klor lahko povzroča preobčutljivostne reakcije. Psu ne dajemo ne priboljškov niti prehranskih dodatkov, dodajamo pa posameznemu psu ustrezno količino esencialnih maščobnih kislin in kalcij.

Eliminacijski faza sledi tako imenovana provokacijska dieta, ki je namenjena ugotavljanju, katera posamezna sestavina ali več sestavin povzroča preobčutljivostne reakcije. Dietnim obrokom dodajamo po eno sestavino prvotne diete in spremljamo spremembe ter pojave kliničnih znakov. V primeru, da se ti ob določeni sestavini v obroku pojavijo, pomeni, da je pes nanjo občutljiv, zato jo je potrebno iz prehrane izločiti.  

Zaradi preobčutljivosti na hrano je imunski sistem psa oslabljen, zato ga je potrebno krepiti

Ugotovitve večih raziskav kažejo, da na krepitev imunskega sistema psov s preobčutljivostjo na hrano ugodno vpliva uživanje omega 3 maščobnih kislin, ki ga je veliko v lanenem olju. Vsebnost teh maščobnih kislin umirja vnetne procese, ki se pojavijo kot posledica opisanih reakcij in uravnava izločanje citokinov, ki so beljakovine z majhno molekulsko maso in opravljajo vlogo »posrednika«. Ob dodajanju maščob in ogljikovih hidratov v hrano psov z alergijami, je potrebno izbrati le med dobro prebavljivimi. Vzrok preobčutljivosti na hrano so lahko tudi dodatki kot so konzervansi, barvila, antioksidanti in emulgatorji, psi pa lahko zaradi njih tudi hitreje obolijo za rakom.

Čimprejšnja obravnava pri veterinarju, strokovno pripravljen prehranski načrt in doslednost lastnika pri izvajanju zdravljena in hranjenja so ključni za izboljšanje zdravstvenega stanja psa, ki trpi za preobčutljivostjo na hrano.

Viri:

Roudebush P., Guilford W. G., Jackson H. A. 2000. Adverse food reactions and skin and hair disorders. V: Small animal clinical nutrition. 4th ed. Hand M.S., Thatcher C.D., Remillard R.L.,Roudebush P., Lewis L.D. (eds.). Topeka, Kansas, Mark Morris Institute: 608-665

Kotnik T. 2012 Kožne bolezni psov in mačk. Ljubljana, Veterinarska fakulteta

 Olivry T., Bizikova P.  2010.  A systematic review of the evidence of reduced allergenicity and clinical benefit of food hydrolysates in dogs with cutaneous adverse food reactions.  Veterinary Dermatology, 21, 1: 32-41

Pripravila:

Daša Korže, mag.inž.zoot.

FeeDKo, svetovanje o prehrani psov in mačk

Ljubljana

Open post

Psi in preobčutljivost na hrano 1.del

Značilnosti in vpliv prehrane

Preobčutljivost na hrano je bolezen, ki jo povzroča hrana ali dodatki v hrani in se kaže z obolenju kože in/ali prebavil.  Pojavi  se  lahko že pri mladičih mlajših od enega leta ali pri odraslih psih, ki so že leta izpostavljeni isti vrsti alergenov. Velikokrat preobčutljivost težko ločimo od atopijskega dermatitisa, saj so znaki zelo podobni in je brez striktne diete ne moremo diagnosticirati. Prav tako se pogosto ti dve bolezni tudi prepletata.

Težave se lahko pojavijo pri vseh pasmah, vendar so v večjem številu preobčutljivosti na hrano podvržene  nekatere pasme, kot so zahodno višavski beli terierji, shar peji, ameriški koker španjeli,  bokserji….

Zelo pogosto lastniki opazijo le enega od mnogih znakov, kot so srbež, vnetje zunanjih sluhovodov, spremembe na koži ali vnetje obanalnih vrečk.

Srbež se pojavi ne glede na letni čas ali okolico. Prav tako ni pravil glede področja. Lahko je omejen na tačke, ušesa, vrat , trebuh, področje zadnjika ali pa je prisoten po celem telesu. Srbež je lahko tako močan, da moti normalno življenje psa, saj se lahko praska med  sprehodom ali pa se ponoči zaradi srbenja zbuja. Prav zaradi tega prihaja do samopoškodb in vnetij kože ter naselitve bakterij in kvasovk  na poškodovana področja.

Ob vnetjih zunanjih sluhovodov je potrebna redna nega le teh s primernimi čistili, striženje dlake na notranji strani uhljev in primerno zdravilo za zdravljenje vnetij, ki ga povzročajo bakterije in kvasovke.

Na koži se lahko pojavi rdečina, suh ali masten prhljaj, dlaka je redkejša in ni svetleča. Koža postaja temnejša in odebelela.  V kasnejšem obdobju se po koži pojavijo  gnojna in krastava področja, ki se brez primerne terapije ne zdravijo.  Zaradi porušenja naravne zaščite, se na koži naselijo bakterije, glivice, kvasovke in kožni zajedavci. To lahko privede do t.i. sekundarnih gnojnih vnetij, ki se širijo v globlje plasti kože.  Glede na površino in globino poškodb in sprememb, ki se pojavijo na koži, je odvisen način in dolžina zdravljenja.

Za hujše gnojne okužbe kože je potrebno dolgotrajno, vsaj 4-6 tedensko zdravljenje s primernimi antibiotiki, ki jih določimo na podlagi odvzetih vzorcev iz obolelih predelov kože. Kljub navidezni popolni ozdravitvi  se obolenje pogosto ponavlja.

Potrebno je zdravljenje okužb kože s primernimi sredstvi ter preprečevanje ponovnih okužb. Glavni povzročitelj kroničnih vnetij kože in zunanjih sluhovodov je kvasovka Malassezia, ki se prekomerno razmnoži na koži.

Enkrat do dvakrat tedensko uporabljamo šampone in pršila, ki vsebujejo izvlečke ovsa, antihistaminike, lokalne kortikosteroide ali blage raztopine klorheksidina za blaženje srbeža in preprečevanje sekundarnih infekcij.

Kadar je prizadet majhen, omejen, površinski del kože, lahko to zdravimo z umivanjem obolelega področja z razkužilnimi šamponi in nanašanjem mazil, ki vsebujejo antibiotike in kortikosteroide.

Za preprečevanje srbeža, ki se pojavi ob preobčutljivosti na hrano, se poslužujemo tudi sistemskega zdravljenja z zdravili, ki delujejo na posrednike imunskega sistema – citokine (oclacitinib), steroide (prednisolon, deksametazon) ali ciklosporine.  Uporabi  steroidov se poskušamo izogibati ali pa jih predpisujemo le v akutnem obdobju, kajti ob dolgotrajnejši uporabi lahko povzročijo generalizirane okužbe z zajedavcem, ki živi v dlačnih mešičkih - demodeksom ali bakterijami, ki so močno odporne na antibiotike ( MRS ). Pojavijo se stranski učinki, kot so povečano pitje, uriniranje ali hujše sistemske bolezni, ki so povezane z vnosom steroidov v telo.  Antihistaminike pri psih zelo redko uporabljamo, saj je zdravljenje z njimi manj učinkovito in traja dalj časa ( teden do dva), da se pokažejo želeni  učinki.

Kot podporno terapijo za obnovo in zaščito kože in dlake priporočamo dodajanje omega 3 in 6 maščobnih kislin (ribje olje), biotina in cinka, ki jih na trgu ponuja veliko različnih proizvajalcev. Pri nekaterih psih se poleg dermatoloških znakov pojavijo tudi težave s prebavo, kot so ponavljajoča driska, vetrovi, pogostejše odvajanje blata in bruhanje. V današnjem času obstajajo različni testi za dokazovanje alergenov v hrani in okolici, ki pri psih povzročajo preobčutljivostne reakcije. Najlažja, najučinkovitejša in najverjetneje najcenejša diagnostika, ki jo izvede lastnik sam, je popolna ukinitev hrane, ki jo je pes dobival do pojava težav, ter uvedba popolnoma novih izvorov beljakovin in ogljikovih hidratov. Telo se očisti alergenov v približno 6 tednih, zato naj bi tudi začetna izločevalna dieta trajala vsaj 6-8 tednov. V tem času sme pes prejemati le primerno hipoalergeno dieto, ki jo lahko pripravlja lastnik sam po navodilih strokovnjaka za prehrano psov ali že pripravljene veterinarske diete v obliki suhe (briketi) in mokre (pločevinke) hipoalergene hrane. Paziti moramo, da preobčutljivosti na hrano ne zamenjamo z obolenji kože, kot sta atopijski dermatitis ali bolšji alergijski dermatitis.

Pripravila:

Petra Fink, dr.vet.med
Moj vet, klinika za male živali Ljubljana

Viri: Small Animal Dermatology, 4th edition, Keith A.Hnilica, Adam P.Patterson, Veterinary focus 21.3.2011

Atopijski dermatitis je preobčutljivostna reakcija na alergene iz okolja, ki v telo vstopijo preko dihalnih poti ali kože.

Bolšji alergijski dermatitis povzročijo piki bolh, katerih slina je močan alergen.

Na koncu naj še enkrat poudarim,  da lahko  psu, ki kaže znake preobčutljivostne reakcije na hrano, s  primerno dieto, redno in pravilno nego kože in dlake ter zaščito pred zunanjimi zajedavci, omogočimo življenje brez večjih zdravstvenih težav.

Open post

Ali je arašidovo maslo primerno za pse?

Arašidovo maslo proizvajajo iz arašidovih plodov (arachis hypogaea)Rastlina, ki jo uvrščamo med stročnice, izvira iz Južne Amerike.  Stroke še zelene poberejo iz zemlje, jih posušijo, popražijo in zmeljejo v gosto, čvrsto maso, podobno maslu. Arašidovo maslo je torej proizvedeno iz ene same sestavine in je primeren dodatek obrokom naših kosmatincev.

Maslo je bogatega okusa, zato se nanj kosmatinci hitro navadijo in se jim že ob zaznavi vonja pocedijo sline. 

 

Arašidovo maslo je bogat vir energije, 100 g masla ima 614 kcal, vsebuje pa tudi veliko koristnih prehranskih snovi, s katerimi lahko uravnotežujemo sestavo vsakodnevnih obrokov, ali pa jih dodajamo v hrano psov le občasno. V 100 g masla je kar 23,7 g rastlinskih beljakovin, ki so poleg beljakovin živalskega izvora, mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov, za zdravo delovanje organizma nujno potrebne. V 100 g masla je 48,2 g koristnih maščob, od tega 6,2 g nenasičenih. Poleg beljakovin so maščobe kot makro hranilo pomemben vir energije in ključna sestavina celičnih membran, sodelujejo pa tudi pri tvorbi različnih hormonov. Maščobe so topilo za vitamine A, D, E in K in pomagajo pri njihovi absorpciji.

Arašidovo maslo je nadalje bogat vir vitaminov in mineralov, pomembnih za nemoteno delovanje številnih procesov v organizmu psa. Vitamin E je v kombinaciji s selenom antioksidant in pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, preprečuje pa tudi različna srčno-žilna obolenja. Dobro učinkuje na zdravje kože in dlake, kar je še posebej pomembno v pomladanskem in jesenskem času. Minerali, ki se nahajajo v arašidovem maslu so fosfor, magnezij, železo in baker. Magnezij je pomemben v encimskih procesih, ki so povezani z sintezo beljakovin, nujen je za normalno delovanje mišic, živčnih celic in srca. Velik del  magnezija se nahaja v kostnem tkivu. Železo je esencialen mineral, ki ima v delovanju pasjega organizma številne funkcije. V krvi sodeluje pri tvorbi hemoglobina, je prenašalec kisika, nujen je za razvoj možganov.

º º º º º º º º º º 

Količino masla v prehrani psa odmerjamo glede na njihovo težo in starost, še posebej pa glede na pasjo kondicijo ter zdravstveno stanje.

º º º º º º º º º º 

Doma pripravljenim obrokom ali komercialnim mešanicam dodajamo maslo, če je pes normalne teže in če nima bolezenskih simptomov. V primeru, da pse oskrbujemo z dnevno uravnoteženimi zdravimi in raznolikimi obroki, so njihove potrebe po hranilnih snoveh pokrite, tako da zadostuje, da jih z arašidovim maslom obogatimo občasno, kot priboljšek, nagrado ali pa ga uporabimo kot priboljšek pri interaktivnih igrah. Energijska vrednost masla je visoka, zato je v primeru, ko ga obrokom dodajamo redno, potrebno spremljati in beležiti vsako spremembo v teži psa in se v primeru, ko se ta zvišuje, posvetovati s strokovnjakom.

º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º º

RECEPT ZA ARAŠIDOVE PRIBOLJŠKE

Za kosmatince, ki niso preobčutljivi na moko: 

Potrebujemo le ⤵️
✔️Polnozrnata moka - prib. 150g
✔️Arašidovo maslo - 2-4 žlice
✔️Mlačna voda - 1 dcl

Dobro premešane sestavine razmažite po peki papirju in pecite v že prej ogreti pečici - 180°C 25-30 minut. Počakajte, da se ohladi in nalomite na poljubno velike koščke. 

Open post

Sadje v pasji prehrani

Na voljo je bogat izbor živil, ki jih lastniki lahko vključujejo v vsakodnevno prehrano psov. Med drugim je zelo zaželeno v pasjo prehrano vključiti sadje, ki lahko prehrano naših kosmatincev popestri in ponudi kakšen vitamin in mineral več. A pozor, vrste sadja se med seboj razlikujejo. Katerim vrstam se je potrebno izogniti in katere lahko brezskrbno ponudimo našim kosmatincem vsak dan?

Ali lahko v pasjo prehrano vključimo ... ?

  • jabolka: JA, a ne večjih količin zaužitih pečk.
  • avokado: NE, vsebuje persin - povzroča bruhanje in hujše zdravstvene težave.
  • banane: JA, super priboljšek ali dodatek obroku, vsebujejo veliko kalija.
  • borovnice: JA, odličen vir antioksidantov, vitaminov in mineralov.
  • češnje: NE, saj lahko povzročijo okužbo s strupenim cianidom, ki se nahaja v pečki
  • grozdje: NE, povzroča lahko hude ledvične težave.
  • rozine: NE, povzroča ledvično odpoved
  • jagode: JA, a ne velike količine
  • lubenica: JA, ponudimo jo nujno brez lupine
  • kivi: JA, je vir vitamina C in E, vsebuje kalij in karateoidne luteine (preprečuje starostne težave z očmi)
  • limone: JA, a brez pritiska – nekaterim psom je okus všeč, spet drugim ne
  • pomaranče: JA, so vir vitamina C, vsebujejo veliko vode
  • breskve in marelice: JA, a nujno brez koščice
  • ananas: JA, je odličen vir vitaminov, izboljša prebavljanje zaužite hrane

Sadja, za razliko od drugih živil, ki jih ponudimo psu, ni potrebno predhodno termično obdelati. Ponudimo ga lahko svežega. V obrok ali med obroki ga lahko ponudimo narezanega na koščke (velikost teh naj bo prilagojena velikosti psa) ali pa ga ponudimo pretlačenega z vilico. Paziti je potrebno pri količini. Od vrste sadja je odvisna vsebnost sladkorjev. Sadje zato odmerjamo pazljivo, saj gre le za popestritev vsakodnevnih uravnoteženih obrokov.  V primeru, da pes ne pokaže zanimanja za zauživanje sadja, ga k temu ni potrebno siliti.

Open post

Pomembni vitamini za mačke

Kaj so vitamini?

Vitamini spadajo med organske molekule, ki jih organizem potrebuje pri procesih presnove, v njih sodelujejo kot encimi ali njihovi prekurzorji ter koencimi. So biološko aktivne substance, ki organizmu pomagajo pri izkoriščanju hranljivih snovi. V primeru, da jih v mačji organizem vnesemo premalo, govorimo o hipovitaminozi, v nasprotnem primeru o hipervitaminozi. Prva težava se pojavlja pogosteje in lahko pripelje do lažjih in hujših neprijetnosti – slabše odpornosti, težav z dlako in drugo.

Ločimo dve skupini vitaminov, topne v vodi in topne v maščobi. V skupino topnih v maščobi spadajo vitamini A, D, E in K, vitamini skupine B in vitamin C pa so topni v vodi. Učinki posameznih vitaminov:

.

1 Vitamin A: fiziologija vida, rast

2 Vitamin D: mineralizacija kosti 

3 Vitamin E: antioksidant (sodeluje s selenom)

4 Vitamin K: strjevanje krvi

5 Vitamini skupine B: izkoriščanje zaužite hrane, sproščanje energije

6 Vitamin C: možno lajšanje simptomov bolezni

.

Neustrezna vitaminska hrana lahko povzroča dermatitis, težave pri strjevanju krvi, pomanjkanje apetita, nizko telesna temperaturo, motnje v delovanju živčevja, težave z dlako. Naštete težave so največkrat posledica premajhnih količin zaužitih vitaminov.

Pomanjkanje vitamina B1 (tiamin) sodeluje pri metabolizmu ogljikovih hidratov. Do pomanjkanja lahko pride zaradi daljšega pomanjkanja apetita mačke, anoreksije, prekomernega uriniranja, ki je posledica raznih bolezenskih stanj, kuhanja hrane na visoki temperaturi, prisotnosti tiaminaze (vsebujejo jo nekatere bakterije in določene vrste  surovih rib).

Pomanjkanje vitamina A, ki je pri mačkah esencialen, kar pomeni, da mačji organizem nima funkcije za njegovo sintezo, zato ga morajo mačke zaužiti s hrano. Toda pozor, prevelike količine pa so prav tako škodljive. Hranjenje mačk z velikimi količinami surovih jeter in dodatkom olja iz jeter trske, lahko povzroči, da mačka zaužije preveč vitamina A, posledice pa se pokažejo sčasoma, čez nekaj mesecev ali let.

Open post

Ali lahko v pasjo prehrano vključimo kosti?

Nekateri lastniki poleg druge hrane svojim psom redno dodajajo kosti, drugi temu odločno nasprotujejo. Gotovo ste že slišali, da so kosti naravne, zdrave, da vsebujejo veliko kalcija in so koristne za čiščenje pasjega zobovja. Toda, ali vse to drži? Je vse »naravno« tudi  zdravo in dobro za zdravje vašega psa? Kot vse v življenju imajo kosti v prehrani psa pozitivne, pa tudi negativne učinke.

Po svoji obliki so kosti cevaste in podolgovate, ploščate, ovalne, kratke, pa tudi nepravilnih oblik. Dolge kosti imajo v osrednjem delu votlino, v kateri se nahaja kostni mozeg, medtem ko sta konca dolge kosti sestavljena iz gobastega tkiva, prepletenega s koščenim delom. Kratke, ploščate kosti v sredini niso volte, sestavlja jih gobasto tkivo.

Goveje in ovčje kosti so težje lomljive in vsebujejo več kostnega mozga in so zato primerne prehrambeni dodatek. Perutninske in kunčje kosti se lomijo vzdolžno, pri lomljenju pa nastajajo ostri koničasti deli, zato le te za prehrano psov niso primerne. Prav tako ni priporočljivo psom dajati ribjih kosti, razen hrustančnih delov ter kosti sardel in drugih manjših rib, ki jih lahko pse prežveči.

Spremljajmo pasjo prebavo. Nekateri imajo dobro prebavo, drugim pa kosti povzročijo veliko nevšečnosti: bruhanje, drisko, celo krvavo blato,… Nekateri psi dobro prebavljajo kosti le ene živalske vrste, drugi prežvečijo in prebavijo kost različnih vrst. Glede na navedeno je nujno, da lastniki, ki psu k hrani dodajo kosti, po njihovem zaužitju pozorno spremljajo odzive živali in da v primeru opaženih težav opustijo nadaljnje dodajanje kosti.

Poleg navedenih možnih negativnih učinkov zaužitja kosti na psa, pa imajo kosti na psa tudi pozitivne učinke. Potem, ko se lastnik prepriča, da je izbral za svojega psa pravo vrsto in obliko kosti,  je priporočljivo, da k obrokom psa občasno dodaja kosti, saj bo s tem prispeval, da bo pes aktivnejši, in to ne glede na to, ali prebiva pretežno v stanovanju ali zunaj. Z glodanjem kosti pes aktivno krepi mišice čeljusti, vratu, njegov ugriz postaja močnejši. Trditev, da kosti zobovje očistijo le delno drži. Glodanje kosti torej ni zagotovilo, da lastnik psu zob ne pregledujete in ne ukrepa, če je to potrebno.  Z glodanjem kosti se pes za določen čas zaposli in tako aktivno preživi čakanje na sprehod ali druge aktivnosti, ki mu jih lastnik nudi. Zelo aktivne pse ukvarjanje s kosjo »zaposli in sprosti«.

Alternativa naravnim kostem so številni prehranski izdelki, ki jih lahko pes gloda. Ker so ti praviloma kemijsko obdelani, moramo biti pri izbiri zelo pazljivi. Izdelki  v obliki kosti (svinjska, goveja koža) so največkrat pobeljeni, vsebujejo lepilo in druge dodatke. Ob nakupu je nujno potrebno skrbno prebrati deklaracijo na izdelku.  Zelo priporočljiva alternativa glodanju kosti je žvečenje surove, trde zelenjave kot je npr. korenje. Korenje je sladko in zato okusno ter dovolj trdno. Psu bolje očiti zobe kot glodanje kosti. Uživanje zelenjave pri psu ne bo povzročilo nevšečnosti kot so bruhanje, driska, poškodbe črevesja.

Open post

Miti o prehranjevanju psa

1 "Psi ne marajo raznolike prehrane."

Zdravim psom lahko brez težav vsakodnevni obrok dopolnjujemo in sestavine, v primeru doma pripravljene hrane, menjamo. Res je, da je v takem primeru težje odkriti vzrok zdravstvenih težav, a je raznolika prehrana zelo dobrodošla. Seveda je priporočljivo, da se posamezen lastnik prilagodi željam in potrebam psa, a ohrani uravnoteženost prehrane.

2 "Psu nikoli ne hrani svinjskega mesa."

Medtem ko ima svinjsko meso v primerjavi z govejim manj beljakovin in več maščob, je lahko tudi ta vrsta mesa primerna za hranjenje psa. Tako kot je pes lahko alergičen na svinjino, je lahko na goveje meso ali ribe.

3 "Surova jajca izboljšajo videz dlake."

Drži, da jajca izboljšajo videz dlake. Ampak, ali so surova prav tako primerna kot kuhana? V večini primerov se pri hranjenju surovih jajc ne zgodi nič posebnega. V primeru ne pravilnega shranjevanja in rokovanja z jajci pa so le ta lahko dovzetna za okužbe. Bolje je, da jajca pred hranjenjem skuhamo. Jajca poleg maščob vsebujejo tudi vir beljakovin in so primerna za dopolnjevanje obroka.

4 "Psi so izključno mesojedci."

Poleg beljakovin, ki jih v večjem deležu najdemo v mesu in ribah, je nujno potrebno v prehrano psa vključiti tudi druge hranljive snovi. Pomemben del obrok predstavljajo vlaknine, vitamini in minerali, ki jih samo meso ali ribe ne vsebujejo v primernih količinah ali sploh ne. Te snovi so del zelenjave in sadja, ki pa jih pes ne bo zaužil v zadostnih količinah za pokritje njegovih potreb. Z dodajanjem vitaminsko mineralne mešanice v obrok lahko le tega ustrezno uravnotežimo. Prav tako v obrok dodamo vir maščob in oglikovih hidratov.

5 "Visoko beljakovinski obrok povzroči odpoved ledvic."

Ne pravilno delovanje ledvic ni pogojeno z visoko beljakovinsko prehrano. Dejavniki, ki vplivajo na pojav kronične ledvične odpovedi so lahko mehanske poškodbe, okužbe, imunsko pogojene bolezni, novotvorbe, zmanjšan pretok krvi skozi ledvico, genetske napake, izpostavljenost toksinom ipd.

6 "Komercialna hrana »grain free« ne vsebuje ogljikovih hidratov."

Sestavine, ki so vključene v pasjem obroku vsebujejo različne deleže hranljivih snovi. Meso in ribe vsebujejo večje količine beljakovin, zelenjava in sadje večje količine vlaknin, vitaminov in mineralov, pšenica, koruza ipd. večje količine ogljikovih hidratov. To, da v hrani, ki ne vsebuje žit, ni ogljikovih hidratov, ne drži.

7 "Vse kosti so za psa primerne."

Kosti goveda, drobnice so drugačnih oblik kot kosti perutnine in kunca. Slednje se lomijo v špičaste delce, ki lahko poškodujejo prebavni trakt psa, zato se jim pri hranjenju psa izogibajmo. Pojav zdravstvenih težav povzorčenih zaradi hranjenja kosti so odvisne od posameznega psa, zato je nujno spremljanje stanja psa po zaužitju kosti. V primeru driske, bruhanja, ipd. je bolje da jih psu ne ponudimo več.

 

8 "Briketirana hrana za čisto zobovje."

Čistoča zob ni odvisna le od hrane. Psi hrano goltajo, drobijo, trgajo ali stiskajo – ne žvečijo kot ljudje. To pomeni, da obstaja majhna verjetnost, da bi si ob zauživanju briketirane hrane čistili zobe. Psom, ki jih hranimo z briketi moramo zagotoviti redno in ustrezno pregledovanje ustne votline ter morebitno čiščenje zob.   

9 "Jagnjetina je hipoalergena."

Jagnjetina je velikokrat uporabljeno v hipoalergenih hranah. To ne pomeni, da psi na to vrsto mesa ne morejo razviti alergije. Ker je uporabljena v prehrani psov redko, obstaja manjša možnost, da bi bil pes alergičen na to vrsto mesa.

10 "Večina psov je alergična na žita."

Raziskave so pokazale, da imajo psi več alergijskih reakcij zaradi mesa (goveje, piščančje) in  mlečnih izdelkov kot zaradi hranjenja z žiti, ribami in sojinimi proizvodi.

Open post

Prekomerna teža psa: kaj storiti?

Razlogov za prekomerno težo psa je lahko več. Poleg preveč hrane, preveč priboljškov, premalo gibanja in zdravstvenih težav, je pogost razlog neustrezna sestava obrokov. Manj pogosta, a vendar možna je debelost kot posledica nepravilnega delovanja endokrinih žlez.

Za pravilen pristop k zmanjševanju teže psa je torej najprej potrebno ugotoviti pravi vzrok debelosti. Ni dovolj zgolj uvesti več gibanja in zmanjšati obroke hrane kot to pogosto slišimo, spremembe prehranjevanja je potrebno obravnavati celostno. Diete ni mogoče uvesti na podlagi splošne formule, ampak je potrebno količino in sestavo obrokov prilagoditi posameznemu psu. Poleg pravilno uravnoteže diete je pri uvajanju spremenjenega načina prehanjevanja psa potrebna dosledna skrb in vztrajnost lastnika.

Značilnosti shujševalne diete:

  1. pravilna izbira tipa hrane ali sestavin v doma pripravljeni hrani
  2. zmanjšan vnos s hrano pridobljene energije
  3. večja količina prehranskih vlaknin
  4. večja količina beljakovin
  5. zagotovite večje količine zaužite vode: hrano omočite z vodo
  6. po hranjenju ostanka hrane ne puščajte v posodici za psa
  7. večja frekvenca hranjenja

Poleg lastnika je pomembno sodelovanje vseh članov gospodinjstva. Prvih nekaj dni, ko psu ponudimo obrok z manj energijske vrednosti, bo le ta občutil lakoto.  Ker je bil do uvedbe diete navajen na visoko kalorične ali/in obilne  obroke, se mu mora organizem navaditi na spremembo. Zato priporočam, da spremenjen način uvedemo postopoma. Vsaka dva dni psu zmanjšamo energijsko vrednost obrokov, vse dokler ne dosežemo z dieto določene količine. Ukinemu mu priboljške, z dieto pa nadaljujemo. Potrebno je tedensko tehtanje psa ob istem času in isti tehnici. Ko pes doseže primerno idealno težo, pri uvedenem načinu prehranjevanja vztrajamo, a na novo uravnotežimo obrok.

Opozoriti je potrebno, da so nekatere pasme psov posebaj občutljive in nagnjene k prekomerni teži. To so zlasti pasme iz skupine prinašalcev, nordijske pasme, vodne pasme, pri teh moramo dieto prilagoditi že v času rasti oziroma v zgodnji odrasli dobi. Poleg navedenih pasem je potrebno zmanjšati vnos energije tudi psom po kastraciji oziroma psičkam po sterilizaciji. Po teh posegih pasji organizem ne proizvaja spolnih hormonov, zato je primerno vnos energije s hrano zmanjšati. 

Pri izbiri ustrezne hrane za našega psa moramo biti izredno previdni, kajti obroke je, kot rečeno, potrebno prilagoditi dejanskemu stanju našega psa, njegovi fizični kondicijo, pasmi, starosti, navadam in tudi tako, da bo vnos beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov ter vitaminov in mineralov uravnotežen. V primeru, da zmanjšamo zgolj količino hrane, ne da bi obroke hkrati prilagodili dejanskemu stanju našega psa, lahko ne vede porušimo razmerje v sestavi hranljivih snovi. Psu lahko s tem povzročimo škodo, želenih učinkov pa ne dosežemo. V izogib nezaželenim učinkom shujševalnih diet je priporočljivo, da se lastniki o ustrezni sestavi obrokov in načinu uvedbe posvetujejo z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

Open post

Uravnajte telesno težo ljubljenčka

Lastnosti, ki jih s pridom “izkoriščajo” naši kosmatinci, ko nas le s pogledom začarajo in smo jim v hipu naklonjeni, posledično pa jim brez težav ponudimo kakšen priboljšek, lahko vodijo do razvade in v veliko primerih do prekomerne telesne teže. Kar pa ni edina težava, ko govorimo o telesni teži.  Odvisno seveda od starosti, aktivnosti, pasme psa in kastracije zavisi potreba po vnosu energije v organizem. Pomembno in ključno pri tem je, da jo kontinuirano spremljamo in beležimo. Ob morebitnih večjih spremembah se je potrebno nujno posvetovati s strokovanjakom. Tu govorim o spremembah kot so prekomerna ali prenizka telesna teža, ki za 10-20% ali več odstopa od “idealne” teže vašega kosmatica. Vsaka počasna ali hitra sprememba v teži poveča tveganje za pojav novih ali poslabšanje obstoječih zdravstvenih težav.

Glede na izkušnje, sledim modelu BCS (body condition score). Telesno težo psa razdeli na 9 sklopov – od presuhega do predebelega psa. Zelo priporočljivo je, da se telesna teža kužka giblje nekje med 4 in 5 po BCS lestvici. Več o tem vam razkrijem v naslednji objavi. 😉

Open post

9 prehranskih nasvetov – mačji mladiček

Spodaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki lahko koristijo vsem, ki se prvič odločite za sprejem mačjega mladička v vaš dom.

1 Dobra prebavljivost in kakovostne sestavine

Pomembno je, da mačjemu mladičku ponudite dobro prebavljivo hrano, ki je narejena iz kakovostnih sestavin in označena z oznako 'junior'. Mačji mladič hitro raste, zaradi tega se hitro spreminjajo njegove potrebe. Prilagodite se jim.

2 Raznolika hrana

Da se izognemo izbirčnosti v odrasnem in starejšem obdobju, mladičku ponudimo čim bolj raznoliko hrano. Priporočam hranjenje ene vrste hrane, ki ji dodajamo posamezna živila: tudi sadje in zelenjavo.

3 Hranjenje odmerjenih porcij

Za pokritje potreb po energiji je potrebno zaužitje točno določene količine hrane. S tem se izognemo debelostji ali suhosti.

4 Večje število obrokov na dan

V prvih mesecih maldičku ponudimo večje število obrokov dnevno. Priporočljivo je od 3 do 4 obroke na dan do 4. ali 6. meseca starosti.  Nato ponudimo 2 ali več obrokov na dan po 6. mesecu starosti

5 Kontroliraj idealno težo za posamezno pasmo

Tudi pri mačjemu mladiču tedensko spremljemo težo.

6 Izognimo se prekomernemu hranjenju

Pazimo, da so količine ponujene hrane kontrolirane. Zelo pomembno je, da se izognemo prekomernemu hranjenju, saj tako poskrbimo, da naš novi družinski član odraste v zdravega mačjega zapeljivca ali zapeljivko.

7 Vsakodnevno gibanje / aktivnost

Naj bo gibanje in igra sestavni del vsakega dneva.

8 Pri hranjenju s komercialnimi hranami ne dodaj vitaminsko mineralnega dodatka

Če se odločimo za hranjenje s komercialno hrano, ne dodajamo vitamisnsko mineralnih dodatkov.

9 Preverimo ali hrana vsebuje dovolj taurina

Aminokislina taurin je esencialna. Preverimo, ali jo izbrana hrana res vsebuje.

Posts navigation

1 2
Scroll to top