Značilnosti in vpliv prehrane

Preobčutljivost na hrano je bolezen, ki jo povzroča hrana ali dodatki v hrani in se kaže z obolenju kože in/ali prebavil.  Pojavi  se  lahko že pri mladičih mlajših od enega leta ali pri odraslih psih, ki so že leta izpostavljeni isti vrsti alergenov. Velikokrat preobčutljivost težko ločimo od atopijskega dermatitisa, saj so znaki zelo podobni in je brez striktne diete ne moremo diagnosticirati. Prav tako se pogosto ti dve bolezni tudi prepletata.

Težave se lahko pojavijo pri vseh pasmah, vendar so v večjem številu preobčutljivosti na hrano podvržene  nekatere pasme, kot so zahodno višavski beli terierji, shar peji, ameriški koker španjeli,  bokserji….

Zelo pogosto lastniki opazijo le enega od mnogih znakov, kot so srbež, vnetje zunanjih sluhovodov, spremembe na koži ali vnetje obanalnih vrečk.

Srbež se pojavi ne glede na letni čas ali okolico. Prav tako ni pravil glede področja. Lahko je omejen na tačke, ušesa, vrat , trebuh, področje zadnjika ali pa je prisoten po celem telesu. Srbež je lahko tako močan, da moti normalno življenje psa, saj se lahko praska med  sprehodom ali pa se ponoči zaradi srbenja zbuja. Prav zaradi tega prihaja do samopoškodb in vnetij kože ter naselitve bakterij in kvasovk  na poškodovana področja.

Ob vnetjih zunanjih sluhovodov je potrebna redna nega le teh s primernimi čistili, striženje dlake na notranji strani uhljev in primerno zdravilo za zdravljenje vnetij, ki ga povzročajo bakterije in kvasovke.

Na koži se lahko pojavi rdečina, suh ali masten prhljaj, dlaka je redkejša in ni svetleča. Koža postaja temnejša in odebelela.  V kasnejšem obdobju se po koži pojavijo  gnojna in krastava področja, ki se brez primerne terapije ne zdravijo.  Zaradi porušenja naravne zaščite, se na koži naselijo bakterije, glivice, kvasovke in kožni zajedavci. To lahko privede do t.i. sekundarnih gnojnih vnetij, ki se širijo v globlje plasti kože.  Glede na površino in globino poškodb in sprememb, ki se pojavijo na koži, je odvisen način in dolžina zdravljenja.

Za hujše gnojne okužbe kože je potrebno dolgotrajno, vsaj 4-6 tedensko zdravljenje s primernimi antibiotiki, ki jih določimo na podlagi odvzetih vzorcev iz obolelih predelov kože. Kljub navidezni popolni ozdravitvi  se obolenje pogosto ponavlja.

Potrebno je zdravljenje okužb kože s primernimi sredstvi ter preprečevanje ponovnih okužb. Glavni povzročitelj kroničnih vnetij kože in zunanjih sluhovodov je kvasovka Malassezia, ki se prekomerno razmnoži na koži.

Enkrat do dvakrat tedensko uporabljamo šampone in pršila, ki vsebujejo izvlečke ovsa, antihistaminike, lokalne kortikosteroide ali blage raztopine klorheksidina za blaženje srbeža in preprečevanje sekundarnih infekcij.

Kadar je prizadet majhen, omejen, površinski del kože, lahko to zdravimo z umivanjem obolelega področja z razkužilnimi šamponi in nanašanjem mazil, ki vsebujejo antibiotike in kortikosteroide.

Za preprečevanje srbeža, ki se pojavi ob preobčutljivosti na hrano, se poslužujemo tudi sistemskega zdravljenja z zdravili, ki delujejo na posrednike imunskega sistema – citokine (oclacitinib), steroide (prednisolon, deksametazon) ali ciklosporine.  Uporabi  steroidov se poskušamo izogibati ali pa jih predpisujemo le v akutnem obdobju, kajti ob dolgotrajnejši uporabi lahko povzročijo generalizirane okužbe z zajedavcem, ki živi v dlačnih mešičkih - demodeksom ali bakterijami, ki so močno odporne na antibiotike ( MRS ). Pojavijo se stranski učinki, kot so povečano pitje, uriniranje ali hujše sistemske bolezni, ki so povezane z vnosom steroidov v telo.  Antihistaminike pri psih zelo redko uporabljamo, saj je zdravljenje z njimi manj učinkovito in traja dalj časa ( teden do dva), da se pokažejo želeni  učinki.

Kot podporno terapijo za obnovo in zaščito kože in dlake priporočamo dodajanje omega 3 in 6 maščobnih kislin (ribje olje), biotina in cinka, ki jih na trgu ponuja veliko različnih proizvajalcev. Pri nekaterih psih se poleg dermatoloških znakov pojavijo tudi težave s prebavo, kot so ponavljajoča driska, vetrovi, pogostejše odvajanje blata in bruhanje. V današnjem času obstajajo različni testi za dokazovanje alergenov v hrani in okolici, ki pri psih povzročajo preobčutljivostne reakcije. Najlažja, najučinkovitejša in najverjetneje najcenejša diagnostika, ki jo izvede lastnik sam, je popolna ukinitev hrane, ki jo je pes dobival do pojava težav, ter uvedba popolnoma novih izvorov beljakovin in ogljikovih hidratov. Telo se očisti alergenov v približno 6 tednih, zato naj bi tudi začetna izločevalna dieta trajala vsaj 6-8 tednov. V tem času sme pes prejemati le primerno hipoalergeno dieto, ki jo lahko pripravlja lastnik sam po navodilih strokovnjaka za prehrano psov ali že pripravljene veterinarske diete v obliki suhe (briketi) in mokre (pločevinke) hipoalergene hrane. Paziti moramo, da preobčutljivosti na hrano ne zamenjamo z obolenji kože, kot sta atopijski dermatitis ali bolšji alergijski dermatitis.

Pripravila:

Petra Fink, dr.vet.med
Moj vet, klinika za male živali Ljubljana

Viri: Small Animal Dermatology, 4th edition, Keith A.Hnilica, Adam P.Patterson, Veterinary focus 21.3.2011

Atopijski dermatitis je preobčutljivostna reakcija na alergene iz okolja, ki v telo vstopijo preko dihalnih poti ali kože.

Bolšji alergijski dermatitis povzročijo piki bolh, katerih slina je močan alergen.

Na koncu naj še enkrat poudarim,  da lahko  psu, ki kaže znake preobčutljivostne reakcije na hrano, s  primerno dieto, redno in pravilno nego kože in dlake ter zaščito pred zunanjimi zajedavci, omogočimo življenje brez večjih zdravstvenih težav.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to top