Kronična ledvična odpoved

Funkcija ledvic je filtriranje krvi s čimer se odstranjujejo metaboličen proizvodi, zdravila in strupi iz telesa z urinom, pomembne snovi pa se zadržijo v krvi . Ledvica regulirajo izločanje vode iz telesa in s tem preprečujejo dehidracijo. Z nadzorovanjem nivoja natrija in kalija v krvi urejajo krvni pritisk. Prav tako skrbijo za uravnavanje kalcija in vitamina D v krvi in s tem posledično za primerno trdoto kosti.


Vir: unsplash

Kronična odpoved ledvic je bolezen, ki večinoma prizadene starejše pse, saj je povprečna starost, pri kateri odkrijemo bolezen, 7 let. Prva misel lastnikov pri postavitvi diagnoze je, da so ledvica prenehala proizvajati urin. V resnici je funkcija ledvic prizadeta, saj ledvica proizvajajo velike količine urina, vendar ne filtrirajo dovolj učinkovito toksičnih produktov iz krvi.

Preden se pokažejo prvi znaki bolezni je potrebno nekaj mesecev ali let, saj se le ti pokažejo, ko je prizadetega najmanj ¾ ledvičnega tkiva (nefronov) obeh ledvic. Do te stopnje so ledvica poškodbe tkiva sposobna prikrivati.

Prvi znaki ledvične odpovedi, ki jo opazijo lastniki so:
  • povečano pitje vode in uriniranje,

  • hujšanje, bruhanje in

  • zavračanje hrane.

Psi so dehidrirani, kožuh ni bleščeč, v ustih se jim lahko pojavijo razjede, ki so posledica povišane sečnine v krvi. Takšne razjede so pogoste tudi na sluznici ostalega prebavnega trakta (želodec, črevo), kar povzroča bruhanje, zavračanje hrane in driske. Urin je manj koncentriran in v njem so lahko prisotne bakterije. Vsi ti znaki so zelo nespecifični in brez nadaljnje diagnostike ne moremo zaključiti, da je vzrok težav kronična odpoved ledvic. Zato je pri diagnostiki potrebno izključiti druge bolezni, ki imajo podobne znake (sladkorna bolezen, Cushingova bolezen, gnojno vnetje maternice pri samicah, pielonefritis…)

Ob kliničnem pregledu je potrebno ugotoviti tudi stanje srca in določiti stopnjo srčnega popuščanja, če je le to prisotno. Izmeriti je potrebno krvni tlak, pregledati urin, določiti njegovo koncentracijo in pregledati sediment zaradi možnih sekundarnih okužb mehurja in ledvic.

Poleg splošnega in ultrazvočnega pregleda je potrebo narediti hematološko in biokemijsko preiskavo krvi. Pomembne vrednosti so koncentracije albuminov, globulinov, kreatinina, sečnine, fosforja, natrija, kalija in kalcija v serumu ter razmerje kreatin/sečnina v serumu. Potrebno je določiti stopnjo glomerularne filtracije, ki je najboljši indikator stopnje bolezni. Pri obolelih psih so v serumu povišane vrednosti sečnine, kreatinina in fosforja. Kalcij je velikokrat v mejah normale. Psi so lahko anemični – prisotna je neregenerativna anemija.

V urinu so prisotne večje količine proteinov, saj ledvica niso več zmožna normalne filtracije.

Kronično odpoved ledvic podrobno razdelimo v štiri stopnje, ki jih določa mednarodna organizacija IRIS (Intrenational renal society) in temelji na koncentraciji kreatinina v serumu, merjeni v dveh vzorcih pri tešči živali. Poleg tega se določi stopnja še glede na dva pomembna kriterija in sicer na količino v urinu izločenih proteinov (proteinurija) ter vrednost sistemskega arterijske krvnega pritiska.

Terapija ni enaka za vsakega psa ob prvi postavitvi diagnoze in je odvisna od trenutnega stanja živali.

Kadar je žival hudo dehidrirana, z visokimi vsebnostmi sečnine in kreatinina ter porušenimi elektrolitskimi vrednostmi, je najprej potrebna hospitalizacija in vnos tekočin intravenozno. Potrebna je podporna terapija, ki zajema zdravila za lajšanje slabosti, preprečevanje izločanja želodčne kisline, zdravljenje sekundarnih okužb sečil ter velikokrat tudi prisiljeno hranjenje, saj je žival preslabotna, da bi sama jedla.

Prvemu agresivnemu zdravljenju sledi faza, kjer poskušamo s terapijo in primerno dieto ohranjati funkcijo ledvic. Tudi nadaljevanje zdravljenja je odvisno od posameznika in ga prilagajamo glede na potrebe in prizadetost organov. Ob povišanem krvnem tlaku je potrebno le tega uravnavati s primernimi zdravili (ACE inhibitorji, zaviralci Ca kanalov). Redno je potrebno nadzorovati vsebnost fosforja v serumu. Kadar je povišan, dodajamo snovi, ki v črevesju vežejo fosfor in preprečijo njegovo resorpcijo. Poleg fosforja redno nadzorujemo tudi vsebnost kalcija, vitamina D, kalija in natrija v serumu. Ob hudi anemiji dodajamo zdravila, ki spodbujajo nastajanje rdečih krvničk v kostnem mozgu. Včasih potrebuje pacient tudi transfuzijo.

Ob primerni terapiji in dieti, lahko pes kvalitetno živi še nekaj mesecev ali let.

Posebna previdnost je potrebna pri zdravljenju ostalih bolezni, ki lahko prizadenejo psa z ledvično odpovedjo, saj se preko ledvic izloča večino stranskih produktov zdravil. Takšni psi so posebno občutljivi na nesteroidna protivnetna zdravila, med katere sodi večina zdravil za lajšanje bolečin pri artritičnih boleznih psov. Zelo pomembna je prilagoditev doze potrebnega zdravila, v nekaterih primerih pa je bolje zdravljenje ukiniti, kajti kopičenje strupenih produktov lahko privede do popolne odpovedi, saj jih ledvica niso več sposobna odstraniti iz telesa.

Kronična odpoved ledvic je neozdravljiva bolezen, ki jo je zelo težko predvideti in odkriti v zgodnji fazi brez rednih letnih pregledov mlajših živali. Tako lahko že zelo zgodaj odkrijemo višje vrednosti snovi v krvi in urinu, ki so prvi pokazatelji bolezni ledvic.

Pripravila: Petra Fink, dr.vet.med

Moj vet, klinika za male živali

www.mojvet.si

7 views

Sledi nam

  • Facebook
  • Instagram

Prijavite se na novičke

© 2020 by feedko. Toliko kot si zaslužijo. Največ.